• [ Pobierz całość w formacie PDF ]

    77
    ZGODBE O MALIH LJUDEH
    BESeDA
    nan�ni uradnik, a na drugih Julij Rupnik brez ozna�be stanu.
    Iz vrat je molel majhen meden gumb in tistega je bilo treba
    nekoliko zasukati, da je pozvonil. Pu0 nik 0 e ni bil tega storil
    in je 0 e stal pred vrati nad stopnicami. Poslu0 al je, �e bi mor-
    da sli0 al kako 0 umenje kril, kar bi najbr� pomenilo, da gre po
    ve�i ona, vdova. Morda je doma, morda je tudi ni. Mogo�e je
    kdo pri njej in �e ni sama, bi bilo pravzaprav nerodno pove-
    dati, zakaj in po kaj je pri0 el. Samo zaradi kondoliranja, to bi
    se zdelo morda komu sumljivo, �e je tudi resni�no & in, in &
    V drugem nadstropju je nekdo zaloputnil vrata in pri�el
    te�i po stopnicah. Pu0 nika se je polotila silna zadrega, zardel
    je v u0 esa, obrnil se naglo, stekel po stopnicah in stopil na
    cesto. Od0 el je hitro prav tik hi0 .
    Doma je hodil nervozno po sobi, mahal ob sebi z desnico
    in si o�ital in zabi�eval: �Vedem se, kakor bi bil zaljubljen, da,
    kakor bi bil zaljubljen! To je 0 kandalozno, tako vedenje, to je
    nekaj nedopustnega  �
    Za�util je sme0 nost svojega polo�aja in ravnanja in neka-
    ko zato, da bi kljuboval sam sebi, je sklenil, da pojde drugi
    dan pred uradnimi urami (pri�no se ob devetih) na Vodovod-
    no cesto �akat vdovo, ki pojde zjutraj gotovo po kakih opra-
    vilih iz hi0 e.
    Prebil je nemirno no�, vstal zjutraj ob sedmih, pri0 el na
    Vodovodno cesto in tam v bli�ini hi0 e 0 t. 50 promeniral po
    trotoarju. Svoj sklep je bil spremenil v toliko, da se ji bo pri-
    dru�il le v tem slu�aju, �e pojde sama. Ako bi imela kako
    spremljevalko, ali celo kakega spremljevalca, potem ne.
    Ljudi je hitelo mimo ve� in ve�. �enske z ro�nimi torbami
    na trg, druge na delo v tovarne, gospodje po svojih poslih,
    delavci po svojih in otroci s knjigami v 0 olo. Kadar je stopil
    78
    ZGODBE O MALIH LJUDEH
    BESeDA
    kdo iz hi0 e 0 t. 50, je Pu0 nik pome�iknil in pogledal ostreje. Pri
    tem mu je bilo, kakor bi nekje zaostala sapa in vzdihniti je
    moral globlje in siloma. Mo0 ki, ki so hodili mimo, so imeli
    suknje tesno zapete in nekateri tudi ovratnike pokoncu, a
    njega ni zeblo. Skoro toplo mu je bilo in zato je odpel suknjo.
    Hotel je �vi�gljati, a vse se mu je �udno zadiralo in spotika-
    lo. In gledal je pazno po ljudeh in me�ikal.
    Po osmi uri enkrat je stopila iz hi0 e 0 t. 50 �rno oble�ena in
    jako stasita dama in to je bila ona. �la je sama in  Bog ve,
    zakaj  preko ceste se je napotila na trotoar ob nasprotnih
    hi0 ah. Pu0 nik se je jako zavzel, in ker je vdova zelo spretno in
    naglo prestopala, je moral te�i preko ceste. Na tej poti se je
    tako zasopel, kakor bi bil preletel par kilometrov. Dvignil je
    klobuk, se oglasil, ali besedam se je poznalo da jim manjka
    sape.
    �Vi, vi ste  �akajte  � je rekla vdova prijazno in popra-
    vila �rni paj�olan, ki ji je zakrival obraz. �rnina ji je pristojala
    izvrstno. Zlasti obraz, skrit pod paj�olanom, je bil zanimiv
    kakor umetni0 ko delo iz kamna.
    �V kavarni smo se sestali,� je rekel Pu0 nik. �In  �
    �Da!� je hitela jako ljubeznivo ona. �Da, da! Vi ste gospod
    iz kavarne. Oh, tam smo se videli in  glejte  jaz sem po
    tistem slu�aju mislila, �e bi vas kje sre�ala, da bi se oprostila
    zaradi svojega soproga. On ni bil v resnici tak, on je bil blag
    �lovek, v njegovi du0 i je bilo nekaj velikega.�
    �Nisem mislil na tisti slu�aj, ali videl sem vas z one strani
    trotoarja, spoznal sem vas in hotel sem kondolirati. Da! Moje
    so�alje, gospa.�
    Ponudil ji je desnico, ona jo je stisnila in se zahvalila. �Zdaj
    je �e teden dni od takrat,� je rekla, �ali verujte mi, meni se zdi
    79
    ZGODBE O MALIH LJUDEH
    BESeDA
    0 e vedno, da ni res. Vidim ga 0 e vedno �ivega pred sabo! Te�-
    ki �asi so to  ah  in, oprostite mi, ali niste bili vi tudi na
    pokopali0 �u, ko so pokopavali mojega mo�a?�
    Pu0 nik se je izredno vznemiril, z roko se je prijel za levo
    uho, ki mu je posebno gorelo, in odgovoril: �To se pravi 
    da, bil sem! Slu�ajno sem 0 el tam mimo in stopil sem bli�e.�
    �Oprostite,� je �golela gospa, �ali meni se zdi, da ste 0 li
    tudi za pogrebom!�
    Pu0 nik je zardel v obraz, zamahnil z desno roko po zraku
    in se sam nad sabo hipoma razka�il. �Ah vidite, ta prekleta
    zadrega! Jaz sem �udak, to ste �e sami uganili. Potajujem in
    izdajam se obenem! Ali �emu, vpra0 am vas!�
    �Vi ste jezni, ali zakaj?� je vpra0 ala nedol�no vdova.
    �Ta zadrega,� je vzkliknil Pu0 nik, �to je moje prekletstvo!
    Vidite, zardel sem kakor 0 tudent. Vrag vedi, kaj mi je!�
    �Res ne vem, res ne vem!� je za�golela ona. �Vznemirili
    ste se kar mahoma!�
    �To je zaradi vas!� je zatrdil on odlo�no. �Doma hodim po
    sobi in mislim na vas! Da, na vas mislim!�
    �To je 0 ala, kaj ne?� je vpra0 ala.
    �Ah,� je vzdihnil on. �Saj me vidite: v zadregi sem in nero-
    den  vrag me vzemi! To je resnica!  Kaj mislite, da sem
    vedno tak? Ne, pardon, prosim, nisem!�
    Ustne so se mu tresle in postal je zelo bled.
    �Ali vendar, vendar!� se je �udila dama. �Kaj govorite, to
    ne gre tako!�
    �Saj vidite, da gre!� se je tresel dalje on. �Vame je pri0 lo
    nekaj, no, poglejte, saj sami vidite, tresem se, vrag me odnesi!
    Jaz, oprostite, mislim na vas. Vi ste napravili name vtis, �u-
    den vtis, povem odkrito! In zdaj je tako! Bil sem �e v hi0 i 0 t.
    80
    ZGODBE O MALIH LJUDEH
    BESeDA
    50, kjer stanujete, pred vrati stanovanja, a se nisem upal po-
    zvoniti. Da, tepec sem! In danes vas �akam od sedmih  za-
    res! Hodim po trotoarju  sem  tja  tja  sem   �
    ��akajte, �akajte, to je  � je hotela govoriti vdova, ki se je
    sama iznenadila.
    �Ah  � jo je prekinil on, �ni�! Mol�ite! Saj vidite, kak0 en
    sem: nervozen do skrajnosti! Sko�il bi iz ko�e kar takole: za
    ni�! To se pravi: zaradi vas! A vi  gledate tako predse skozi
    paj�olan po trotoarju in ni�  ! Zdi se mi celo, da ste precej
    mirni! Ali je to prav, to bi rad vedel!�
    �Ali ste ob pamet?� je vpra0 ala vdova in hotela govoriti, a
    on jo je zopet prekinil.
    �In zdajle!� je vzkliknil. �To je sramota! Vi vidite, kak0 en
    sem, vznemirjen do skrajnosti, a vi re�ete: ob pamet! Ne, ne!
    Kaj sem hotel re�i? Koliko je ura?�
    Privlekel je uro iz �epa, gledal nanjo in roka se mu je pri
    tem jako tresla. Besede so nekako skakale iz njega.
    �Zdaj je devet, poglejte! V urad moram  takoj! A kje se
    vidiva, to sem hotel vedeti, to mi povejte! Ali vas lahko obi-
    0 �em  jutri, danes?�
    �Ali  � se je za�udila vdova in se pri�ela obenem smeh-
    ljati. �Lahko me obi0 �ete! Veselilo me bo! Danes ali jutri, ne
    pojdem nikamor!�
    Dvignil je klobuk, ne da bi ponudil obenem roko in zbe�al
    iz stranskih ulic, kamor sta bila za0 la med pomenkom, nazaj
    v sredino mesta. [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • matkadziecka.xlx.pl