-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
77
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
nanãni uradnik, a na drugih Julij Rupnik brez oznaãbe stanu.
Iz vrat je molel majhen meden gumb in tistega je bilo treba
nekoliko zasukati, da je pozvonil. Pu0 nik 0 e ni bil tega storil
in je 0 e stal pred vrati nad stopnicami. Poslu0 al je, ãe bi mor-
da sli0 al kako 0 umenje kril, kar bi najbrÏ pomenilo, da gre po
veÏi ona, vdova. Morda je doma, morda je tudi ni. Mogoãe je
kdo pri njej in ãe ni sama, bi bilo pravzaprav nerodno pove-
dati, zakaj in po kaj je pri0 el. Samo zaradi kondoliranja, to bi
se zdelo morda komu sumljivo, ãe je tudi resniãno & in, in &
V drugem nadstropju je nekdo zaloputnil vrata in priãel
teãi po stopnicah. Pu0 nika se je polotila silna zadrega, zardel
je v u0 esa, obrnil se naglo, stekel po stopnicah in stopil na
cesto. Od0 el je hitro prav tik hi0 .
Doma je hodil nervozno po sobi, mahal ob sebi z desnico
in si oãital in zabiãeval: »Vedem se, kakor bi bil zaljubljen, da,
kakor bi bil zaljubljen! To je 0 kandalozno, tako vedenje, to je
nekaj nedopustnega «
Zaãutil je sme0 nost svojega poloÏaja in ravnanja in neka-
ko zato, da bi kljuboval sam sebi, je sklenil, da pojde drugi
dan pred uradnimi urami (priãno se ob devetih) na Vodovod-
no cesto ãakat vdovo, ki pojde zjutraj gotovo po kakih opra-
vilih iz hi0 e.
Prebil je nemirno noã, vstal zjutraj ob sedmih, pri0 el na
Vodovodno cesto in tam v bliÏini hi0 e 0 t. 50 promeniral po
trotoarju. Svoj sklep je bil spremenil v toliko, da se ji bo pri-
druÏil le v tem sluãaju, ãe pojde sama. Ako bi imela kako
spremljevalko, ali celo kakega spremljevalca, potem ne.
Ljudi je hitelo mimo veã in veã. Îenske z roãnimi torbami
na trg, druge na delo v tovarne, gospodje po svojih poslih,
delavci po svojih in otroci s knjigami v 0 olo. Kadar je stopil
78
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
kdo iz hi0 e 0 t. 50, je Pu0 nik pomeÏiknil in pogledal ostreje. Pri
tem mu je bilo, kakor bi nekje zaostala sapa in vzdihniti je
moral globlje in siloma. Mo0 ki, ki so hodili mimo, so imeli
suknje tesno zapete in nekateri tudi ovratnike pokoncu, a
njega ni zeblo. Skoro toplo mu je bilo in zato je odpel suknjo.
Hotel je ÏviÏgljati, a vse se mu je ãudno zadiralo in spotika-
lo. In gledal je pazno po ljudeh in meÏikal.
Po osmi uri enkrat je stopila iz hi0 e 0 t. 50 ãrno obleãena in
jako stasita dama in to je bila ona. ·la je sama in Bog ve,
zakaj preko ceste se je napotila na trotoar ob nasprotnih
hi0 ah. Pu0 nik se je jako zavzel, in ker je vdova zelo spretno in
naglo prestopala, je moral teãi preko ceste. Na tej poti se je
tako zasopel, kakor bi bil preletel par kilometrov. Dvignil je
klobuk, se oglasil, ali besedam se je poznalo da jim manjka
sape.
»Vi, vi ste ãakajte « je rekla vdova prijazno in popra-
vila ãrni pajãolan, ki ji je zakrival obraz. ârnina ji je pristojala
izvrstno. Zlasti obraz, skrit pod pajãolanom, je bil zanimiv
kakor umetni0 ko delo iz kamna.
»V kavarni smo se sestali,« je rekel Pu0 nik. »In «
»Da!« je hitela jako ljubeznivo ona. »Da, da! Vi ste gospod
iz kavarne. Oh, tam smo se videli in glejte jaz sem po
tistem sluãaju mislila, ãe bi vas kje sreãala, da bi se oprostila
zaradi svojega soproga. On ni bil v resnici tak, on je bil blag
ãlovek, v njegovi du0 i je bilo nekaj velikega.«
»Nisem mislil na tisti sluãaj, ali videl sem vas z one strani
trotoarja, spoznal sem vas in hotel sem kondolirati. Da! Moje
soÏalje, gospa.«
Ponudil ji je desnico, ona jo je stisnila in se zahvalila. »Zdaj
je Ïe teden dni od takrat,« je rekla, »ali verujte mi, meni se zdi
79
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
0 e vedno, da ni res. Vidim ga 0 e vedno Ïivega pred sabo! TeÏ-
ki ãasi so to ah in, oprostite mi, ali niste bili vi tudi na
pokopali0 ãu, ko so pokopavali mojega moÏa?«
Pu0 nik se je izredno vznemiril, z roko se je prijel za levo
uho, ki mu je posebno gorelo, in odgovoril: »To se pravi
da, bil sem! Sluãajno sem 0 el tam mimo in stopil sem bliÏe.«
»Oprostite,« je Ïgolela gospa, »ali meni se zdi, da ste 0 li
tudi za pogrebom!«
Pu0 nik je zardel v obraz, zamahnil z desno roko po zraku
in se sam nad sabo hipoma razkaãil. »Ah vidite, ta prekleta
zadrega! Jaz sem ãudak, to ste Ïe sami uganili. Potajujem in
izdajam se obenem! Ali ãemu, vpra0 am vas!«
»Vi ste jezni, ali zakaj?« je vpra0 ala nedolÏno vdova.
»Ta zadrega,« je vzkliknil Pu0 nik, »to je moje prekletstvo!
Vidite, zardel sem kakor 0 tudent. Vrag vedi, kaj mi je!«
»Res ne vem, res ne vem!« je zaÏgolela ona. »Vznemirili
ste se kar mahoma!«
»To je zaradi vas!« je zatrdil on odloãno. »Doma hodim po
sobi in mislim na vas! Da, na vas mislim!«
»To je 0 ala, kaj ne?« je vpra0 ala.
»Ah,« je vzdihnil on. »Saj me vidite: v zadregi sem in nero-
den vrag me vzemi! To je resnica! Kaj mislite, da sem
vedno tak? Ne, pardon, prosim, nisem!«
Ustne so se mu tresle in postal je zelo bled.
»Ali vendar, vendar!« se je ãudila dama. »Kaj govorite, to
ne gre tako!«
»Saj vidite, da gre!« se je tresel dalje on. »Vame je pri0 lo
nekaj, no, poglejte, saj sami vidite, tresem se, vrag me odnesi!
Jaz, oprostite, mislim na vas. Vi ste napravili name vtis, ãu-
den vtis, povem odkrito! In zdaj je tako! Bil sem Ïe v hi0 i 0 t.
80
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
50, kjer stanujete, pred vrati stanovanja, a se nisem upal po-
zvoniti. Da, tepec sem! In danes vas ãakam od sedmih za-
res! Hodim po trotoarju sem tja tja sem «
»âakajte, ãakajte, to je « je hotela govoriti vdova, ki se je
sama iznenadila.
»Ah « jo je prekinil on, »niã! Molãite! Saj vidite, kak0 en
sem: nervozen do skrajnosti! Skoãil bi iz koÏe kar takole: za
niã! To se pravi: zaradi vas! A vi gledate tako predse skozi
pajãolan po trotoarju in niã ! Zdi se mi celo, da ste precej
mirni! Ali je to prav, to bi rad vedel!«
»Ali ste ob pamet?« je vpra0 ala vdova in hotela govoriti, a
on jo je zopet prekinil.
»In zdajle!« je vzkliknil. »To je sramota! Vi vidite, kak0 en
sem, vznemirjen do skrajnosti, a vi reãete: ob pamet! Ne, ne!
Kaj sem hotel reãi? Koliko je ura?«
Privlekel je uro iz Ïepa, gledal nanjo in roka se mu je pri
tem jako tresla. Besede so nekako skakale iz njega.
»Zdaj je devet, poglejte! V urad moram takoj! A kje se
vidiva, to sem hotel vedeti, to mi povejte! Ali vas lahko obi-
0 ãem jutri, danes?«
»Ali « se je zaãudila vdova in se priãela obenem smeh-
ljati. »Lahko me obi0 ãete! Veselilo me bo! Danes ali jutri, ne
pojdem nikamor!«
Dvignil je klobuk, ne da bi ponudil obenem roko in zbeÏal
iz stranskih ulic, kamor sta bila za0 la med pomenkom, nazaj
v sredino mesta. [ Pobierz całość w formacie PDF ] - zanotowane.pl
- doc.pisz.pl
- pdf.pisz.pl
- matkadziecka.xlx.pl