• [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

    206
    IKSIA
    BESeDA
    »Gre tale res z nama?« vpra0 a Angel in pogleda
    norãka.
    »Kakopak gre!« poskoãi Îompa. »In nisem noben
    tale, ampak tvoj prijatelj.«
    »Z nama gre, seveda,« pritrdi Iksia.
    »No, prijateljãek, potem bo0 moral za nekaj dni v osa-
    milnico,« reãe Angel in si naloÏi na ramena pohodni
    oprtnik.
    »âemu, ne bodi vendar krut,« reãe Iksia.
    »Obstajajo nepreklicna pravila glede vstopanja tujih
    organizmov v blastion po pristanku na neznanem pla-
    netu. Najin novi prijatelj lahko prena0 a nevarne klice,
    na koncu tudi u0 i.«
    Odloãno Angel odmakne kamnito zagrado v steni
    Histosove spalnice in se poda v skrivni rov, za njim pa
    Iksia in norãek. Med hojo molãijo, Îompa nekam za-
    skrbljeno ogleduje lesketajoãi se obok nad sabo. ·ele ko
    zagleda svetlobo dneva, se spet ojunaãi.
    »Nimam u0 i!« zavpije, da odmeva pod obokom.
    Na robu skalnega previsa ãaka ogledni0 ka lupina;
    Angel jo odpre Iksii, ki vstopi, norãek pa se ozre po os-
    tenju in zagleda okostnjake. Usta na steÏaj odpre, a kri-
    ka ne zmore, tako je prepaden. Kot obseden si dela zna-
    menja vibe na ãelu in 0 epeãe:
    »Tu so& Vsi so tu, bogovi na0 i. Nikoli niso od0 li v
    ozvezdje BoÏjih koscev& «
    207
    IKSIA
    BESeDA
    »Zgani se, prijatelj, drugaãe bo0 ostal v druÏbi z nji-
    mi,« ga opozori Angel, ponudi roko in potegne v lupi-
    no.
    ·ele med preletom bogohrama, kamor se 0 e vedno
    valijo mnoÏice Eviancev, in letom nad Urijem, Îompa
    oÏivi in zaãne ploskati z rokami.
    »Juhuhu! Res letim!« navdu0 eno vzklika. »To! To! 0 e
    v sanjah ni tako 0 lo. Iksia, preãudovito leteãe jajce
    ima0 .«
    »Vesela sem, da ti je v0 eã.«
    Z naglim zasukom, ki ga spremlja Îompov prestra0 en
    javk, Angel zakrmari nad pu0 ãavo in mehko pristane ob
    blastionu.
    Zaverovana v zahajanje rdeãe oble za vrhovi Krista-
    logorja, se Iksia napoti po pesku, Angel za njeno dolgo
    senco, norãek pa si zvedavo ogleduje kupolo vesoljske
    ladje.
    Hip preden zaide Hor za gorami, spreminjajoã jih v
    lesketajoãi se rubin, Iksia obstane in zami0 ljena reãe:
    »Angel, Ïelim, da se prestaviva drugam.«
    »Odredi kam.«
    »Tja med kristalne gore, ob gorsko jezero, kjer je skri-
    ta dolina med prepadnimi brezpotji in se nad njo v juÏni
    steni skrivajo orgijske pi0 ãali& «
    »Posneto imam jezero v dromskih kartah. Kako ve0 za
    ta kraj?«
    208
    IKSIA
    BESeDA
    »Bila sem tam nekoã; pozabila in se ga danes sanjaje
    spomnila.«
    Hor zatonil. V pu0 ãavo naglo hu0 kne veãerni mrak.
    »Iksia, kaj naj storim jaz, Ïivostrojni ãlovek, z bilijo-
    ni enot vtisnjenega spomina, da me v mislih nikoli ne
    pozabi0 ?«
    »Storiti ni kaj, Angel. Veãen si, kako bi te, minljiva,
    lahko kdaj pozabila?«
    Pritlikavi norãek se priplazi Iksii za hrbet, zavrti
    ragljico in zdrdra:
    »Obri0 i solzico, kraljica! Kazi ti lica. Lju-biti, ali ne lju-
    biti, to je tu vpra0 anje& «
    209
    IKSIA
    BESeDA
    14. ·krjanãev let
    oda gorskega jezera je topla, gosta, in pod sojem
    VSabine se leskeãe v milijardah srebrnih isker, sko-
    zi katere Iksia plava. Zdi se ji, da jo vodovje boÏa in nez-
    nansko uÏiva v stiku s tem elementom, vonjajoãim po
    planktonu, po neznanem kadilu iz dromidske hemire in
    po Liri. Prebuja se v njej nekak0 en praobãutek ãlove0 -
    kega zarodka v maternici. Kako si blagodejna, voda, pre-
    mi0 lja, se preobrne na hrbet in zalebdi na gladini. Ima
    me, da bi se ti popolnoma prepustila, pozabila na vse in os-
    tala v prazaãetku.
    »Vrni se, Iksia,« zasli0 i Angela v stiãniku. »Izgubljam
    te iz vidnega polja.«
    »Ne skrbi, vraãam se,« ga potolaÏi, se zaobrne in z
    velikimi zamahi zaplava k obreÏju.
    Angel stoji ob vodi kot soha na belem kremenãevem
    pesku, ãaka jo in njegove oãi rdeãe pobliskujejo v mra-
    ku. V ozadju se medlo svetlika kroglasta kupola blasti-
    ona, ki jo je postavil v zavetje kristalnih skalnih skladov.
    Nepremiãno opazuje, kako Iksia stopa iz jezera.
    »Prihaja0 kakor vodna vila. Nikoli svila ne bi tako
    ovila tvojega telesa, kot ga prekriva planktonska srebri-
    210
    IKSIA
    BESeDA
    na in sreãna lunina svetloba, ki se te z nebesa dotika in
    oÏarja vso lepoto tega lika.«
    »Oh, moj Ïivostroj, neznane pesnike mi beseduje0 .«
    »Saj niso pesniki, tako se mi sestavljajo besede. Pre-
    lepa si, Iksia& «
    »Podaj mi otiraão. Srebrni li0 p, ki mu prepeva0 hva-
    lo, je lepka sluz, katere bi se rada ãimprej re0 ila.«
    »Dovoli, da te obri0 em in odre0 im te nadlege,« se po-
    nudi.
    Z neÏnostjo, ki bi jo komaj zmogla ãlove0 ka roka, ji
    osu0 i koÏo do zadnje gube noÏnih prstov. Pre0 ine Iksio
    nekak0 na ganjenost, saj ne ve kako bi stroju povrnila
    vso zvestobo in vdanost, ki ji jo izkazuje.
    Po hipnem vzgibu se privije k njemu, v zavetje 0 to-
    rastih rok in mogoãnih prsi.
    »O Angel, zakaj si Angel? Imenu svojemu se odpo-
    vej& « mu nagajivo 0 epne.
    Îivostroj premolkne, kakor da tehta odgovor.
    »Nevarno je, a moram odgovoriti,« naposled reãe.
    »Reci mi: ljubi, in prekr0 ãen bom; poslej veã noãem biti
    Angel.«
    Iksia se pre0 erno zasmeje.
    »Milijoni let so minili, izginila je Zemlja, midva pa na
    tem novem svetu 0 e vedno preigravava Romea in Julijo
    iz Verone& « [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • matkadziecka.xlx.pl